V teku zgodovine so se splošne bivalne navade nekoliko spremenile, kar med drugim pomeni tudi to, da so okolice naših hiš vedno pogosteje dopolnjene z različnimi nadstreški, ki bodisi varujejo naše terase pred vremenskimi nevšečnostmi, ali pa so postavljeni nad vhodnimi vrati, prekrivajo bazene ipd.
V Sloveniji so pri družinskih hišah izpred več kot treh desetletij garaže za današnje avtomobile premajhne, zato jih ljudje pogosto puščajo kar zunaj. Dovolj velike garaže iz poznejših obdobij, so pogosto sicer vključene v hišo, ampak povsem neustrezno izolirane, kar močno povečuje porabo energije za ogrevanje, zato so garaže pri hišah iz zadnjega desetletja in novogradnjah največkrat bodisi konstrukcijsko ločene, ali pa avto stoji pod nadstreškom. Glede na to, da ima velika večina povprečnih sodobnih družin več kot le eno samo vozilo, zelo pogosto najdemo nadstrešek za dva avtomobila ali več.

Polikarbonatni avtomobilski nadstrešek, v kombinaciji z leseno konstrukcijo

Nadstrešek za vozila je boljša izbira kot garaža

Nadstrešek za avto naj bo usklajen s hišo. Pomembno je, da njegovo obliko prilagodite tako, da vizualno predstavlja čim manj moteč element. Zelo pogost v te namene je naležni oziroma vpeti nadstrešek, ki se dotika stene objekta. Najprimerneje je, da se ga montira še pred izdelavo toplotnoizolacijske fasade, saj se ga na objekt pričvrsti z jeklenimi konzolami, le-te obleče v izolacijo in šele nato naredi zaključni sloj. Če je fasada že izdelana, jo je potrebno na mestih, kjer bodo pritrjene konzole, izrezati, kar pa seveda poškoduje toplotni ovoj hiše. Vpeti nadstrešek zahteva večje betonske temelje in močnejšo železno armaturo kakor prostostoječi. Močnejši pasovni temelji pa so potrebni tudi pri konzolnih nadstreških. Za večino prostostoječih nadstreškov so primerni točkovni temelji, ki naj imajo pod vsako nogo betonsko kocko z dimenzijami 50 x 50 x 50 cm.
Nadstreški so največkrat montažni, kar pomeni, da so, tako konstrukcija, kakor temelji, izdelani drugje, na samem kraju pa le sestavljeni skupaj. Osnovna elementa vsakega nadstreška sta njegova nosilna konstrukcija in kritina.
Konstrukcija mora biti statično dovolj toga, da se z leti ne deformira, material iz katerega je izdelana pa odporen proti vremenskim vplivom. Leseni nadstreški zagotavljajo naraven, tradicionalen videz, a zahtevajo nekoliko več vzdrževanja. Navadno se uporablja lepljeni les smreke, saj prenese večje obremenitve in se lahko tudi krivi, z njim pa se prav tako izognete razpokam, ki sicer nastanejo pri rezanem lesu. Gre za material, ki je običajno zaščiten že v proizvodnem procesu, kljub temu pa ga je potrebno zaradi vremenskih vplivov najmanj vsaki dve leti spet obnoviti z brušenjem in zaščitnimi premazi. Pri modernejših nadstreških se za konstrukcijo največ uporablja jeklo, čigar prednosti sta možnost poljubnega oblikovanja in odlična nosilnost. Jekleni nosilci so za zaščiteni že med izdelavo. Če so zgolj premazani s premazi za kovine, jih je potrebno zaradi rje vsakih nekaj let obrusiti in ponovno premazati. Za večjo vremensko odpornost je najbolje, če je material vroče pocinkan ter tako 30 in več let zavarovan pred rjavenjem. Za lepši videz in dodatno zaščito se lahko vroče pocinkana jeklena konstrukcija tudi barva ali prašno barva.
Pri kritini je najpomembneje, da je UV-odporna, odporna proti toči in ostalim vremenskim vplivom, sama in skupaj s konstrukcijo pa dovolj močna, da prenese vse morebitne obremenitve. Pomembna je njena pravilna izbira glede na objekt, konstrukcijo in naklon nadstreška, v ta namen pa se uporabljajo vse vrste, ki se sicer uporabljajo za strehe.
Za nadstreške je pogosto v uporabi steklo, lepljeno, pleksi ali kaljeno steklo, v zadnjem času pa je daleč najbolj razširjena polikarbonatna kritina, ki je lahka in trpežna, predvsem pa zelo uporabna pri konzolnih (ukrivljenih) nadstreških. Najbolj pogosta je njena debelina 10, 16 ali 32 milimetrov, vendar pa se z debelino sorazmerno veča tudi cena. Prednost polikarbonata je njegova upogljivost, prepustnost svetlobe in zaščita pred UV-žarki. Tovrstna kritina prav tako ne spreminja barve in je precej lažja ter cenejša od stekla. Odporna je proti toči, snegu, ledu, žledu, primerna za ravne in ukrivljene oblike streh, na voljo v poljubnih barvnih odtenkih.
Pri nadstreških za avtomobile, kjer ni pomembno, da je kritina prosojna, ampak predvsem trdna in močna, lahko izberete tudi pločevinasto. Najpopularnejša je pocinkana trapezna kritina z obojestransko pločevino in izolativnim polnilom, zlasti odlična ker je zelo čvrsta in ne potrebuje toliko podkonstrukcije.

Nadstrešek za dva avtomobila ali več

Za dva manjša avtomobila zadošča nadstrešek dimenzij 5,5 x 5,5 metra, kjer bosta oba v celoti pod streho, kritina pa bo na vsaki strani segala vsaj 40 centimetrov čez vozilo. Če sta večja, se je priporočljivo odločiti za mere 6 x 6 metrov. Tudi višina nadstreška je odvisna od višine avtomobila. pri večini osebnih vozil in nepovišanih dostavnikov zadošča od 215 do 230 centimetrov, za kombinirana vozila pa bo potrebna višina 270 centimetrov.

Terasa oz. avtomoblski nadstrešek za eno ali več vozil.

Različne možnosti za postavitev nadstreškov v podjetju Lesokras

V podjetju Lesokras nudimo svetovanje, izdelavo nadstreškov iz kovinske ali lesene konstrukcije in montažo polikarbonatne ali Lexan kritine. Naše polikarbonatne plošče se odlikujejo po svoji izjemni odpornosti na udarce, vremenske vplive ter neverjetni svetlobni prepustnosti. Zaradi svoje izjemno nizke teže so zelo preproste za obdelavo, zaradi odlične toplotne izolacije in energetske učinkovitostjo pa predstavljajo odlično izbiro kritine za vsak nadstrešek.